Z velikim veseljem sem sprejel to povabilo, še posebno, ker so nekateri med vami v odboru za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu. In rad bi vam povedal, kako gre prav v tem pontifikatu za razširjanje pobožnosti do Marijinega brezmadežnega srca, kajti češčenje Jezusovega Srca je bilo uvedeno in razširjeno že pred papežem Leonom XIII. ki je 7.9.1897 leta posvetil ves svet Jezusovemu Srcu.
Kaj torej pomeni TOTUS TUUS?
Marijansko dobo je napovedal že Ludvik Grignon de Montfort, potem don Bosco, ki je bil na poseben način povezan z Marijo Pomočnico kristjanov, potem pater Maksimiljan Kolbe-velik Marijin apostol Brezmadežne, potem pater Pij (San Giovani Rotondo-Mati Milosti), mati Tereza iz Kalkute.
Potem se je Bog na poseben način razodeval tudi po različnih Marijinih prikazovanjih: Katarini Laboure v Parizu - Čudodelna svetinja Brezmadežne, ki jo morda vsi imamo, La Salette, na poseben način Bernardki v Lurdu "Jaz sem brezmadežno spočetje", kjer lahko rečemo, da nam je Bog dal spoznati Marijino osebno izkaznico.
Jaz sem brezmadežno spočetje. Dogma o brezmadežnem spočetju se na poseben način utemeljuje v proti evangeliju "Napravil bom sovraštvo med teboj in Ženo, med Njenim rodom in tvojim rodom!" Kateri so satanov rod? Vsi tisti, ki so bili in so proti Bogu. Marijin rod pa je Jezus in Njegovo mistično telo-Cerkev.
Spominjam se, ko sem študiral teologijo, nam je profesor govoril, da Bog nasprotuje vsakemu sovraštvu, edino sovraštvo, ki ga je On ustvaril, je sovraštvo med Ženo in satanom, med Marijo in satanom. Ampak na poseben način se je Marijina doba začela s Fatimo.
V Lurdu nam je bilo povedano kdo je Marija - Brezmadežno spočetje, v Fatimi pa nam je Bog razodel Marijino Srce, kdo je Marija danes Njen program.
Rad bi vam povedal o Fatimi, tisto, kar sem slišal od Lucije, od samih papežev Pavla VI., Pija XII. in od sedanjega papeža Janeza Pavla II.
Pij XII., ki je kot papež prvi govoril o Fatimi in ga tudi imenujejo Fatimskega papeža, kajti bil je posvečen v škofa isti dan in ob isti uri, kot se je Marija prvič prikazala v Fatimi 13. maja 1917. Ta papež je doživel pred smrtjo 2-3 krat čudežni pojav iz Fatime "čudež sonca". On je prvi posvetil leta 1942 ves svet, leta 1954 na praznik Brezmadežne pa Rusijo Marijinemu Brezmadežnemu srcu. Vendar vse te posvetitve sveta in Rusije niso bile popolne, ker so manjkali škofje. Marija je v Fatimi naročila naj papež izvede posvetitev v edinosti z vsemi škofi. Vendar je on povedal o fatimskem sporočilu najvažnejše stvari kot tudi: "Fatimsko sporočilo je največji božji poseg po Mariji največji poseg v zgodovini Cerkve in človeštva po smrti apostolov. Se ne nanaša samo na versko področje ampak na politično, socialno, vojno, na današnjo situacijo v svetu. Vendar nihče ne more razumeti Fatimskega sporočila v vsej globini in dimenziji, ki ga ima, če ne pozna tisto kar se je dogajalo v Rusiji. Pavel VI., ki nje bil prvi papež, ki je šel v Fatimo in je napisal encikliko "Veliko znamenje" in nam je na ta način nekako odprl pogled v Apokalipso, je povedal da živimo v tem času, kajti v tistem čudežu sonca, je videl ženo odeto v Sonce. On je vzel to potovanje zelo resno. Velikokrat me je papež Pavel VI. poklical, da bi se z mano pogovarjal o komunizmu. Poklical me je takrat, ko je padel Hruščov, ker ga je zelo zanimala situacija. Pripovedoval sem mu kako smo mi v koncentracijskem taborišču molili eksorcizem, ko so oblastniki divjali proti Bogu in smo mi molili Zdravo Marijo. In zgodilo se je da so se ustavili, da jih je neka sila ustavila. In je rekel zakaj nebi tudi mi naredili 9- dnevnice z eksorcizmom proti satanskim silam, ki so v ateističnem komunizmu. Prosil me je naj najdem molilce, ki bi z njim sočasno, kot on v Vatikanu, ostali kjerkoli so, začeli 9-dnevnico z eksorcizmom. Ko smo končali sem ga vprašal, če moram širiti to pobožnost. "Seveda širi jo!", je dejal, samo pazi na besedo eksorcizem, kajti nekateri cerkvenio ljudje te besede ne marajo, ni več moderna. Torej to je molitev k Svetemu Duhu, Marijinemu Brezmadežnemu srcu in k Nadangelu Mihaelu. Potem mi je rekel: "Jaz še naprej - vedno po sv. maši molim k Nadangelu Mihaelu, čeprav je Kongregacija to ukinila". Rekel sem mu, da je nad Kongregacijo, da lahko to razveljavi in da ga morajo ubogati. In rekel je : "Ne, ne, privatno vam nihče ne more prepovedati, da molite to molitev!" Ko je Šel v Fatimo me je vprašal za nekatere stvari, nekaterev nasvete glede njegovega izražanja v zvezi z ateističnim komunizmom. Tak prijateljski odnos je bil med nama, da je prišel k meni po pogovoru v spremstvu škofov in me vprašal, če je dobro govoriti, če sem zadovoljen. On je bil zelo občutljiv, zelo je trpel, videl sem ga jokati. Rekel je : "Vse smo storili, da bi se situacija spremenila tudi v političnih odnosih, ampak vsak dan je slabše in slabše!" Rekel mi je: "Prosim vas, povejte vsem tistim, ki so preganjani, da sem jaz skupaj z njim na križu, da jih nosim v srcu!" V Fatimskem sporočilu je stavek: " Sveti Oče bo zelo trpel." In to sem si potem razložil tako, da kadar so otroci v zaporu tudi oče, čeprav je na svobodi, zelo trpi. Tako sem si razlagal, kajti otroci so bili v zaporu prav zaradi zvestobe Cerkvi, zvestobe papežu. In glejte, moram vam povwedati svojo izkušnjo, da smo bili na Čehoslovaškem vsi v zaporu zaradi zvestobe papežu, vsi škofje, vsi duhovniki, vsi redovniki (jezuiti, frančiškani, salezjanci). Na deset tisoč redovnic je bilo v koncentracijskem taborišču štirideset let, vse do padca komunizma, kolikor jih je preživelo. Potem ko smo bili v taborišču, so prišli k nam politični komisarji in nam rekli: "Če vi namesto papeža v Rimu priznate patriarha v Moskvi, vas takoj izpustimo." Moskovski patriarh ni imel nič pri tem. On je bi žrtev tako kot mi. Takrat sem bil semeniščnik in z nami so bili tudi profesorji tako, da sem zadnje izpite naredil v koncentracijskem taborišču. In na poseben način sem študiral papežev primat. In bilo mi je jasno, da je satan razumel, kdo je njegov največji sovražnik, to je papež (Peter) in zato nas je hotel ločiti od njega. Dali so nam čas en dan, dva dni, en teden, da se odpovemo papežu. In govorili so nam, da smo mi bratje -Slovani, zakaj bi morali sprejeti neko tujo vlado in to v Rimu. Potem sem rekel: "Tovariš, (ker smo bili vsi tovariši) jaz nisem kriv, tudi jaz bi bil raje z Moskvo, ker se čutim Slovan." Rekel je: "In kdo je potem kriv?" Odgovoril sem mu, da je kriv Sv. Peter, ker če bi on šel takrat v Moskvo, bi bil papež sedaj v Moskvi. Pritrdil mi je, da imam prav. Vse to vam govorim zato, ker tisto kar sem doživel od najhujših sovražnikov Cerkve, to so bili komunisti, danes doživljamo te sovražnike znotraj Cerkve, znotraj same Cerkve! Avtor je samo eden in to je satan, ki se boji papeža. Danes se bije boj proti vsem bibličnim osebam, proti Mariji in papežu in kdo ta boj spodbuja - samo satan.

Papež Janez Pavel II, ki ima geslo TOTUS TUUS , je papež, ki je izbran na poseben način, da vse to potrdi in da pečat tej marijanski dobi, ker nikoli kot sedaj ni bilo tako hudo in ta boj tako močan da se je satan polastil vseh odgovornih mest, resnično na duhovnem in tudi na političnem področju. Še prej bi vam rad govoril o Farimskem sporočilu. Kaj je Fatimsko sporočilo? Marijino Brezmadežno srce je v centru Fatimskega sporočila. Jezusovo Srce je bilo Že preje razodeto preko Marjete Alakok pa tudi v sami Bibliji. Srečal sem se z vidkinjo Lucijo v Fatimi 3.maja ravno takrat, ko je bil tam tudi papež Pavel VI. To je bil res slučaj in tudi sreča. Prišel sem k maši zadnji in se usedel med škofi v zadnjo vrsto. Približal se mi je Fatimski škof, me pozdravil in rekel sem mu: "Slišal sem, da je tudi sestra Lucija tukaj!" Rekel mi je, da ni on zanjo pristojen ampak škof iz Coimbre. Poslal je škofa iz Coimbre k meni in rekel sem mu: "Ekscelenca, ozrite se nazaj!" Za menoj je sedela sestra Lucija, v prvi vrsti med sestrami. Škof mi je rekel: "Kdo ti pa prepoveduje, da se srečaš?" In tako sem zamenjal vrsto in šel k sestri Luciji. Ko je papež začel sprejemati različne skupine, sem se jaz začel pogovarjati s sestro Lucijo. Vprašal sem jo: "Sestra Lucija kateri dan je za vas najlepši v vašem življenju? Ali pred petdesetimi leti, ko se vam je prikazala Jezusova Mati ali danes, ko je prišel Kristusov namestnik? "Rekla je: "Oba dneva sta nepopisno lepa, to se ne da izraziti! "Rekel sem ji: Sestra Lucija vse to kar ste povedali o komunizmu, o preganjanju Cerkve, vse to je res, mi smo to doživeli. "Po maši jo je množica ljudi pozdravljala z vzkliki: Lucija, Lucija! Jaz pa sem razumel, da vpijejo Rusija, Rusija. Sveti oče je namignil Luciji naj pride bližje, da jo bo predstavil množici. Ona se je bala zato sem jo pripeljal k svetemu očetu in tukaj je slika, kjer sem sredi med njima. To je bilo zame res kot neko znamenje, še eno uro sem se potem lahko pogovarjal z Lucijo, kajti njo je tudi zanimalo kar sem ji povedal. Približno čez eno uro je prišel Fatimski škof in vprašal, če ne želimo vstopiti v svetišče, da bi obiskali grob Frančiška in Jacinte. Sestra Lucija je bila 40 let odsotna iz Fatime in niti ni vedela, kje je grob in potem smo odšli skupaj na grob Frančiška in še Jacinte. Tam smo ostali dlje časa in v nekem trenutku me je škof opozoril naj pogledam Lucijo. Ona je jokala, zelo, zelo je jokala. Škof je rekel: "Ali veš, zakaj joče?" Pri zadnjem srečanju Lucije z Jacinto v bolnici, predno je mala Jacinta umrla, ji je ta rekla: "Lucija jaz umiram, tako kot je Marija povedala, toda ti boš dolgo živela in živela boš zato, da boš širila pobožnost do Marijinega Brezmadežnega Srca in posvetitev k Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Sestra Lucija se joka zato, ker čuti, da ni naredila vsega, da je neuspešna, kajti Marija ji je rekla: "To je tvoj poklic!" Potem sem bil s sestro Lucijo in z vsemi sestrami iz Karmela skoraj do polnoči. Naslednji dan sem imel sveto mašo, bilo je na Binkošti in govoril sem o Fatimskem sporočilu in kako je Marija v Fatimi ponudila tudi zdravilo za zlo tega stoletja. Med drugim sem vprašal Lucijo, kaj je bistvo Fatimskega sporočila? Ona je rekla: "Prvi dan, ko smo se srečali z Marijo, nas je vprašala, če smo pripravljeni sprejeti vsak križ, vsako težavo, vse trpljenje za rešitev grešnikov." Potem mi je pripovedovala kako jim je Marija pokazala pekel in rekla: "Videli ste pekel, kamor gredo duše ubogih grešnikov!" Mariji so se smilili. Krivi smo mi! Premalo je tistih, ki se žrtvujejo za njih. Da bi rešil uboge grešnike, Bog želi vzpostaviti v svetu pobožnost do Marijinega Brezmadežnega srca. Glejte kakšna ljubezen! Kaj je Marijino Brezmadežno Srce?… Ona je bila bolj kot vsi drugi, bolj kot angeli in svetniki povabljena k soodrešenju, Ona je Soodrešiteljica in Ona vabi tudi nas in nam ponuja, da sodelujemo pri odrešenju… Tudi Jezus je prosil Očeta naj gre ta ura trpljrnja mimo njega, a je sprejel Očetovo voljo saj je zaradi te ure prišel na svet. In tako tudi Marija pod križem sprejema Očetovo voljo. To je velika Skrivnost in o tem je papež govoril 220-krat. Papež nam je s tem hotel odkriti Marijino Srce, Marijino vlogo Soodrešiteljice. Tudi Ona je vedno sprejela voljo Najvišjega, tako pod križem, tako v življenju, tako od angela Gabrijela ob oznanjenju. Vedno je rekla "Glej, dekla sem Gospodova!" Pod križem, ko je Jezus rekel: "To je tvoj sin!" Ali je Marija rekla: "Ne?" Z vsem Srcem je sprejela vsakega od nas kot svojega otroka. Mi moramo slediti kar je storil sv. Janez, vzeti moramo Marijo k sebi. In ni potrebno, da gremo tako daleč k sv. Janezu-apostolu, imamo novega Janeza in to je naš papež "TOTUS TUUS!"
S tem nam papež nakazuje kako je bil aMarija pridružena Jezusovemu Srcu. Bog želi, da tudi mi delamo tako danes, to pomeni častiti Njeno Srce, to pomeni slediti in častiti Njeno Srce, biti soodrešitelj! Marija je rekla Luciji: "Ti boš dolgo živela in samo z enim ciljem, da boš vzpostavila in širila v svetu pobožnost do mojega Brezmadežnega Srca!" Danes ima preko devetdeset let, kar ni nihče pričakoval. S tem se ujema tudi molitev, ki jo je Angel Portugalske naučil otroke eno leto preje: "Moj Bog verujem vate, zaupam vate, molim te in te ljubim. Odpusti njim, ki ne verujejo, Ti ne zaupajo, Te ne molijo in ne ljubijo! "
Bil sem s sv. očetom na zadnjem potovanju v Fatimi, kjer je proglasil za blažena Francka in Jacinto. Najbolj ganljiv trenutek je bil takrat, ko je papež pokleknil pred Najsvetejšim in je izmolil motitev otrok. molitev, ki jo je angel naučil otroke, ki je enaka molitvi, ki jo je naročil Usmiljeni Jezus.
Ponovno je Marija govorila o srcu, ko je govorila o Rusiji. Lucija je rekla: "Gospod škof mi nismo vedeli, kaj je Rusija." Rusija je v portugalščini ime kot Lucija…je žensko ime. Mi smo mislili, da je Rusija ena zelo grešna gospa za katero moramo moliti. Marija je 22-krat govorila o Rusiji, o tej grešnici. In kaj je povedala?
13. julija 1917 je rekla: "Vojna gre proti koncu, vendar če se svet ne bo spreobrnil, bo še hujša vojna. Kajti v Rusiji se rojeva ateistični sistem, ki bo širil svoje zmote po vsem svetu. In to je povedala vnaprej, povedala je, da bo preganjanje, da bo na miljone nedolžnih žrtev. Ampak rekla je: "Vse to se tudi lahko spremeni, če sprejmete pogoje, ki jih Bog postavlja. Da bi to preprečili Bog hoče (Ne da jaz hočem-Bog hoče) posvetitev Rusije mojemu Brezmadežnemu Srcu. Marijino Brezmadežno Srce kot rešitev sveta, kajti Marijino srce je najbolj združeno z Jezusovim odrešitvenim delom. Potem, ko se je Marija 6 krat prikazala, je rekla: "Še enkrat bom prišla in bom prosila za posvetitev Rusije." Prvič je vprašala leta 1929., ko je bila sestra Lucija v Tuyu v Španiji in je rekla: "Prišel je trenutek, ko Bog hoče posvetitev Rusije in želi to od svetega očeta in od vseh škofov." Nastal je problem, ker izgleda, da je bilo to "uho" v Rimu zamašeno. Lucija je obvestila škofa, škof je povedal nunciju, vendar Rim ni ničesar izvedel. Želeli so rešiti te probleme na diplomatski način z političnimi posegi, ampak ne na božji način, tako kot hoče Bog. Leta 1936 je sam Jezus spregovoril Luciji in ji rekel naj ponovno prosi, da bi papež z škofi posvetil Rusijo Mkarijinemu Brezmadežnemu Srcu. In tako se je Lucija kot otrok pogovarjala z Jezusom in je rekla: "Ali je res potrebno, da vznemirjam in sitnarim svetemu očetu in škofom. Ali rtes ni drugega načina, da bi rešili svet? "Zakaj to hočeš?" Jezus je dobesedno rekel tole, kar si morate dobro zapomniti: "To hočem zato, ker hočem, da vsa Cerkev spozna triumf-zmago Srca moje Matere. In potem je Jezus rekel: "Rusijo sem zaupal svoji Materi, samo Ona jo lahko reši!" In potem je Lucija nadaljevala: "Ampak Jezus, meni sveti oče ne bo verjel, če mu Ti ne daš nekega znamenja ali spodbude !" Jezus je odgovoril: "Sveti oče, sveti oče, moli mnogo za svetega očeta! On bo posvetitev opravil, vendar bo pozno! "Kaj to pomeni, da bo prepozno? Če bi se leta 1936 opravila posvetitev, bi se še lahko preprečila ta širitev komunizma iz Rusije v Jugoslavijo in vsepovsod kamor je šel in lahko bi se preprečila druga svetovna vojna. Marija je povedala, da bodo preganjanja prenehala, če bo izvršena posvetitev. Sedaj eno vprešenje. Jezus ko je rekel: "on bo to storil, ampak bo pozno!" Jezus je vedel kateri papež bo to storil, ta papež Janez Pavel II. In ni čudno, da je prav 18. maja obhajal svoj rojstni dan. Po atentatu sem podaril svetemu očetu ta kip (Fatimske Gospe). Papež mi je rekel, potem ko je prišel iz bolnice: "V teh treh mesecih, ko sem se boril med življenjem in smrtjo, sem razumel, da je edini način, da rešimo svet od ubijalske vojne in od odpada od Boga, edina rešitev je, spreobrnitev Rusije v skladu z Fatimskim sporočilom. In da bi se Rusija spreobrnila pa je bil pogoj piosvetitev Rusije. Papež z škofi naj jo posveti. In ko je bil ta papež izvoljen, jaz sem ga poznal že od prej, sem mu nčestital in sem mu rekel, da sem vesel ampak, da čutim, da mora biti prvo delo njegovega pontifikata, najvažnejše je spreobrnitev Rusije. Da posveti Rusijo skupaj z škofi. In on je rekel: "Če ti osvojiš škofe za to, sem jaz pripravljen to storiti jutri!" Pa to ni bilo enostavno. On je ta kip najprej blagoslovil in potem ga je poljubil na srce. Jaz sem vprašal: "Kateri škof bi imel pogum, da bi pred publiko poljubil kip na srce?" To je zadnji prizor, kako je ostal on z njo kakor otrok s svojo materjo. Znamenje, ki ga je sestra Lucija prosila, tista vzpodbuda, je bil tisti turek Ali Agca, ki je streljal nanaj 13. maja 1981. Rekel sem mu takrat: "Tudi ta atentat je predviden v Fatimskem sporočilu, kajti mala Jacinta je imela videnje in videla je množico na trgu ter belo postavo, ki je bila v krvi, "on je papež Fatime - TOTUS TUUS - on je bil od vedno izbran in na poseben način od Marije in nanj se nanaša tisto sporočilo glede posvetitve Rusije, vendar tudi na vse škofe."
Velik boj je bil za tisto posvetitev, ki jo je on izvršil 25. marca 1984. Osmega decembra leta 1981 je Papež prvič po atentatu prišel v javnost in to v cerkvi Santa Maria Maggiore. Tam je zmolil čudovito molitev, ko je rekel: "Tebi zaupamo vse narode." Potem sem mu v zakristiji rekel: "Sveti oče, ni dovolj če rečemo zaupamo, ampak je potrebna posvetitev. Rekel je: "Vem, vendar so mnogi teologi, mnogi cerkveni ljudje, ki nasprotujejo, da bi se uporabljala beseda posvetitev Mariji." Povem vam primer:
13. maja 1982, ko je bil v Fatimi, je uporabil besedo "posvetitev". Pred mašo mi je njegov tajnik prinesel nljegov originalen tekst v polščini, kjer je bila beseda posvetitev. Po maši je uporabil besedo posvetitev tudi v portugalščini. Potem je krajevni škof povabil vse kardinale in škofe na kosilo, kajti ob 17. uri bi šel papež na kraj prikazanja. V Fatimo je prišel zato, da bi se Mariji zahvalil, da ga je rešila pred enim letom. Kardinali in škofje smo čakali na papežev prihod v dveh vrstah. Nikoli nisem videl svetega očeta, da bi biltako zelo koncentriran, niti ni gledal desno, niti levo ampak je nekako podoživljal tisto, kar je doživel eno leto preje. Bil sem blizu kardinala Maharskega in sveti oče je v tišini šekl mimo, potem je bil že tri korake naprej, ko se je vrnil k meni in mi rekel: "Ti si danes najbolj srečen in najbolj zadopvoljen od vseh navzočih škofov." In je šel. Čim je šel v zakristijo, so vsi pritekli ter me spraševali: "Kaj ti je rekel papež?" Jaz nisem hotel tega prevesti, ampak kardinal Maharski je povedal, da je sveti oče povedal, da je škof Hnilica najbolj zadovoljen od vseh škofov tukaj.
Škofje so vzkliknili : "Vsi smo veseli in srečni tukaj!" Pa niso vedeli, da sem bil vesel zato, ker je papež uporabil besedo posvetitev. Zakaj vam to govorim, to je papeževa dolžnost, to je njegova karizma, to je njegovo srce. Moramo mu pomagat uresničit to njegovo poslanstvo z molitvijo.
Pred dvemi leti, ko je bil na Poljskem, je pred sedemsto tisoč Poljaki umaknil tisto, kar je imel napisano in je govoril na pamet, iz srca. Govoril je o izvolitvi njega za papeža o svojem poslanstvu, tisto kar on čuti. Govoril je o svojem geslu TOTUS TUUS, govoril je o tem, da mora popeljati Cerkev in svet v tretje tisočletje. Rekel je: "Jaz sem star in bolan, vi mi pomagajte, da uresničim ta Božji načrt!" Kajti on čuti to gorečnost. In vsi so začeli peti: "Sto let, sto let!" Sveti oče si je brisal solze. Rekel je: "Ampak moliti morate na kolenih, da bi jaz lahko izpolnil ta načrt! in vsi so pokleknili. In tudi mi mu moramo pomagati. Kakšen je ta načrt? Videli smo, uresničiti to Mariansko dobo. Kaj Bog želi z Mariansko dobo po tem papežu? Povedal vam bom primer.
Trideset let sem sodeloval z mater Terezo v kalkuti. Iz Kalkute sem jo tudi pripeljal v Rim in sem jo prepričal, da Rim potrebuje njeno pričevanje. Rusija ima danes 15 njenih hiš. Vprašal sem jo nekoč: "Kaj je skrivnost vašega uspeha?" Za papežem je bila ona najbolj priljubljena oseba kamor koli je prišla. V Indiji, Afriki so ji pogani celo poljubljali noge, imeli so jo kot za božanstvo, tako so jo spoštovali. V Ameriki je bila anketa med mladimi, katera oseba nam danes predstavlja Jezusa in 70% je odgovorilo: "Mati Tereza!"
Vprašal sem jo kje je vaša skrivnost? In ona je rekla: "Zahvaljujem se svoji materi. Ko sem bila stara 7 ali 8 let sem se sprehajala po vrtu z mojo mamo in rekla mi je: "Hči moja, otrok moj, dovoli , da te Marija vodi za roko tako kot te sedaj vodim jaz." Ničesar drugega nisem storila vse svoje življenje, kot to, da sem omogočila Mariji, da me je vodila. Njene sestre so Usmiljenke Marijinega Brezmadežnega Srca. Bog želi danes, da smo mi po svetem očetu, ki drži Marijo za roko, da tudi nas in vso Cerkev vodi Marija za svetim očetom.
O tem bi vam lahko govoril ure in ure in naj zaključim s tem primerom. Bil sem na zajtrku z njim in potem me je spraševal o Rusiji, kaj se tam dogaja. Spremil me je k dvigalu, naslonil se je name in tako sem ga vodil. In potem je petkrat ponovil. "Na koncu bo moje Srce zmagalo!"
On to živi, to je njegovo poslanstvo! Pred nekaj leti so časopisi pisali, da si papež noro želi iti v Rusijo. In papež je rekel: "Da, ne noro, z vsem srcem si želim, vendar to potovanje ne bo potovanje papeža, ampak to bo zmaga Marijinega Brezmadežnega Srca!" To je zdravilo za danes. Triumf Marijinega Brezmadežnega Srca. To so vrednote srca in ljubezni za Rusijo in cel svet, ne egoistične vrednote, ki jih širi satan.