GOSPEJINO LEPOTO JE NEMOGOČE OPISATI

Prve priče, prve osebe, ki so prinesle glas o gospejini navzočnosti v župniji Međugorje so bili vidci. Mirjana Dragičević – Soldo je vidkinja , ki je skupaj z Ivanko Ivanković prva zagledala Gospo ( vidci Devico Marijo nazivajo z Gospa) 24. junija 1981 leta .

Gospo sta Ivanka in vi videli kot prvi od šestih vidcev. Kasneje so se vama priključili drugi. Kakšen je bil ta prvi stik, to prvo srečanje z Gospo in kako je vse to skupaj potekalo?

Vedno se rada spominjam svojega prvega srečanja z Gospo. Pred tem nikoli nisem slišala za Lurd, Fatimo, ali za možnost Gospejinih prikazovanj na zemlji. Mislila sem: Gospa je v nebesih in mi se ji priporočamo. Starši nam o tem v tistih časih Jugoslavije niso pripovedovali. Ko mi je tistega prvega dne Ivanka rekla, da je Gospa na hribu jo nisem niti pogledala. Mislila sem, da to ni mogoče, pa sem ji samo rekla:”Da, Gospa nima pametnejšega dela, zato je prišla k tebi in meni.“ Pustila sem Ivanko na Podbrdu in prišla do prvih hiš v vasi. No, nekaj je v meni govorilo naj se vrnem k Ivanki. Vrnila sem se in jo zagledala na istem mestu. Ona pa mi je rekla: ”Poglej, prosim te!“ Obrnila sem se proti hribu in zagledala ženo v sivi halji z detetom v naročju. Ne morem reči, kakšni so bili občutki niti ne morem reči, da sem občutila srečo, veselje, ali strah, ali sem bila živa ali mrtva, ali sem bila prestrašena. Vse to je bilo v meni pomešano. Ničesar nisem mogla narediti, kot samo gledati. V tem trenutku je prišel Ivan. Ko je zagledal Gospo, je pobegnil domov. Za njim je do nas prišla Vicka, ki je iskala mene in Ivanko. Vse to se je odvijalo v sekundah in ko je Vicka opazila Gospo, je ravno tako pobegnila. Rekla sem Ivanki, kdo ve, kaj mi to sploh vidimo. Bolje je, da gremo domov. Nisem še do konca izgovorila, že smo bežali proti našim hišam.

Kaj ste potem naredili?

Takrat sem bila na počitnicah pri stricu in stari mami. Takoj sem jim povedala, da mislim, da sem videla Gospo. Stara mama mi je rekla naj vzamem v roke rožni venec in molim, Gospo pa naj pustim v nebesih, kjer ji je mesto. Poslušala sem jo in o tem nismo več govorili. To noč nisem imela miru. Pomirila sem se šele, ko sem vzela rožni venec in molila. Kot, da me je prevzela neka nadnaravnost. Naslednji dan 25. junija smo delali vse, kot druge dneve. Jakov in Marija sta nama rekla, kako smo srečni, ker smo videli Gospo in da bi jo oni prav tako želeli videti. To sta rekla iz srca.

Ob času, ko smo prejšnjega dne videli Gospo sem občutila v srcu, da moram oditi na isto mesto. To sem rekla svojima stricema in onadva sta se odločila, da pojdeta z menoj. Ko smo prispeli tja smo tam že našli Vicko s svojimi starši ter Marijo, Jakova in Ivana. Z vsakim izmed nas je nekdo prišel, ker so čutili odgovornost za svoje otroke. Lahko rečem, da je takrat bilo že pol poti za nami. Gospo smo na istem mestu videli tega dne, ki ga obeležujemo kot obletnico prikazovanj. Takrat smo prvič prišli v Gospejino bližino in tako so se začela naša vsakodnevna prikazovanja.

Koliko let ste takrat imeli in kaj so vam vse rekli vaši starši?

Imela sem 16 let. Lahko si mislite, kako so se počutili moji starši. Takrat so bili še v Sarajevu. Teta je po telefonu takoj poklicala mojo mamo in ji rekla, da se z menoj nekaj dogaja in da sem videla Gospo. Mama se je prestrašila in jo vprašala, ali izgledam normalno, na kar je teta odgovorila, da sem ista kot prej. Mati je prišla do zaključka, da se z menoj vseeno nekaj dogaja, ker o takih stvareh jaz ne bi lagala. Starši so takoj pripotovali v Međugorje. Vse sem jim povedala in dodala, da sem se pripravljena za vse, kar občutim boriti, ker vse to tudi resnično doživljam. Verjeli so mi in mi rekli naj govorim samo resnico in naj se ničesar ne bojim, oni pa mi bodo stali ob strani. To mi je veliko pomenilo.

Kako ste vedeli, da je to kar vidite Gospa?

To je nekaj v srcu. Ko vidiš Gospo, vidiš nebesa. Ne samo, da vidiš nebesa, ampak jih tudi občutiš v svojem srcu. Občutiš, da je tvoja Mati s teboj.

Ljudje so bili takrat preplašeni in prosili, da Gospa pusti nek znak?

Da, ljudje so nam govorili, če že vidimo Gospo naj od nje zahtevamo neko znamenje. Prosila sem Gospo za to znamenje. V tem trenutku me je Vicka vprašala koliko je ura? Pogledala sem na svojo uro, ki pa ni bila točna. Ne morem to pojasniti, toda ura je delala. Kasneje je policija zasegla to mojo uro in strokovnjak mi je rekel, da tako obrnjena ura nikakor ne bi mogla delovati pa je vendar delala. Tako so ob tej malenkosti ljudje verjeli.

Nekdo od vidcev je pripovedoval zakaj se Gospa ne prikazuje vsem.

Jaz se tega ne spominjam. Mi smo takrat živeli v nekem drugem svetu. Takrat me ni zanimalo, ali nam ljudje verjamejo, ali ne. Živela sem samo za tisti trenutek, ko bom spet zagledala Gospo. Zakaj bi vam lagala? Spomnite se, da v tistem času ni bilo prav prijetno biti videc. Nisem imela razloga, da bi lagala . Ne morem reči, da nam niso verjeli. Govorim za našo vas. Oni so bili z nami. Ti ljudje so toliko trpeli, toliko pomagali. Če oni ne bi bili z nami, ne vem, kako bi se to odvijalo. Kar nekaj dni nismo smeli oditi na kraj prikazovanj. Ljudje so nas skrivali, branili in prikazanja smo imeli vsak dan v drugi hiši. Zares so nam verjeli.

Kako Gospa izgleda, kako veste, da prihaja k vam? Ali molite pred videnjem?

Vedno molimo pred prikazovanjem., da se pripravimo na srečanje z njo. Gospa je vedno ista.V teh letih se ni niti malo spremenila. Vedno ima sivo haljo in belo vlečko razen za Božič in Veliko noč, ko je halja zlate barve. Ima dolge črne lase, ki se vidijo izpod vlečke. Ima plave oči in je prelepa. Lepoto, ki jo izžareva je nemogoče opisati. Preden se nam Gospa prikaže včasih vidim svetlobo, včasih takoj njo, vem pa, da se mi bo prikazala po občutkih, ki me v tistem trenutku prevevajo. Gre za sekunde, ko v sebi občutim toliko ljubezni, toliko lepote, da bi me enostavno v tem trenutku razneslo od ljubezni in lepote, če se mi ona ne bi prikazala.

Rekla ste, da Gospa prihaja na zemljo, ali nikoli ne stopi na njo?

Nikoli je še nisem videla, da bi se dotaknila zemlje.

Kje se vam je vse Gospa prikazovala?

V moji hiši, na hribu prikazovanj, na mnogih mestih. Pomembno je le, da so ta mesta dostojna njenega prihoda.

Ko se pogovarjate z Gospo, ali se jo dotikate, ali spregovori ona prva, ali vi?

Večinoma Gospa prva spregovori. Jaz ji postavim vprašanja za bolne, za tiste, ki ne verujejo. Gospe se nikoli nisem dotaknila niti ona mene. Vsa ta leta prikazovanj me Gospa uči, tako sem jo razumela, da za njo ne obstajajo privilegirani otroci. Za njo smo vsi enaki. Vsi smo njeni otroci in vse nas ljubi na isti način z materinsko ljubeznijo. Meni je pokazala, da sem ista kot ostali. Uporabila me je, da bi po meni dajala sporočila. Nič bolj vredna nisem od drugih , da bi se lahko dotikala Gospe. Za vse, kar sem želela v življenju sem morala prosit6i, ali nikoli se nisem drznila vprašati Gospo, da se je dotaknem. Vem tako kot mi vsi: poklekni, moli, posti se in dobil boš.

Gospa vam je dala deset skrivnosti.

Vidci se med seboj nikoli ne pogovarjamo o skrivnostih. Pogovarjamo se o sporočilih,ker ima vsak od nas drugačno poslanstvo. Zaupala mi je deset skrivnosti in ko sem dobila deseto skrivnost so mi prenehala vsakodnevna prikazanja. Tako je bilo tudi z Ivanko in Jakovom in mislim, da bi se moralo enako zgoditi z ostalimi vidci. Morala sem izbrati duhovnika, kateremu bom povedala vse svoje skrivnosti. Izbrala sem fra. Petra Ljubičića Jaz jih bom zaupala njemu, on pa jih bo povedal naprej. Gospa nas uči, da se ne pogovarjamo o skrivnostih, ampak, da molimo. Kdor njo občuti kot Mater in Boga kot svojega Očeta se ničesar ne boji. Bojijo se tisti, ki ne verujejo, ki se še niso prepustili Bogu. Mi, kot človeška bitja govorimo kaj se bo dogajalo v bodočnosti, iščemo neke skrivnosti , če pa bolje razmislim, kdo od nas bo jutri še živel. Morda se bo naša bodočnost končala nocoj.

Govorilo se je, da te skrivnosti govorijo o cerkvi, bodočnosti sveta, o župniji Međugorje?

Jaz lahko samo to rečem, da nimam osebnih skrivnosti, veljajo za nas vse.

Med skrivnostmi se omenja nek veliki znak na mestu prikazovanj, katerega bo Gospa pustila kot znamenje svoje navzočnosti . Ljudje, ki ga bodo obiskali bodo začeli verovati v Marijino navzočnost. Ali veste, kdaj bo ta znak postavljen?

Vem, kdaj bo ta znak, vem kako izgleda in vsi bodo videli, da je to od Boga in da to ni možno narediti s človeško roko. Dodala bi še, da za Boga našega Očeta , kot nas Gospa uči nikoli ni prepozno, da se spreobrne. Neka sporočila se napačno razlagajo in napačno prenašajo, ker za mater nikoli ni prepozno, če ji otrok reče oprosti.

Gospa je rekla, da se moli in posti za dogodek sedme skrivnosti in da se silnost tega dogodka lahko omili?

Ko sem dobila deseto skrivnost, sem bila v Sarajevu. Prosila sem Gospo, če bi se morda en del te skrivnosti dalo spremeniti. Rekla nam je, da se postimo in molimo. Mnogo redovnic in duhovnikov se mi je priključilo k postu in molitvi in Gospa je povedala, da je ta del skrivnosti spremenjen. Rekla mi je, da jo nikoli več česa takega ne prosim, ker se mora Božja volja izpolniti v popolnosti.

Mirjana, imeli ste vsakodnevna videnja od 24. junija 1981 do 25. decembra 1982. Takrat vam je Gospa zaupala poslednjo skrivnost. Obljubila je, da boste imela prikazanja celo svoje življenje in to 18. marca na svoj rojstni dan. Tako je bilo vsa ta leta. Od leta 1987 pa imate posebno vrsto srečanja z Gospo. Molita za nevernike. Povejte nam o teh srečanjih, ker nihče od vidcev nima take vrste srečanj z Gospo razen vas.

Želela bi nekaj povedati v zvezi s prikazovanjem na moji rojstni dan. To je zgrešeno. Gospa ni izbrala ta dan, ker je moj rojstni dan in ga nikoli kot takega ni poimenovala, celo šalim se in pravim, da mi nikoli ni čestitala za rojstni dan. Zakaj je izbrala ravno 18. marec, bo še čas pokazal . Zakaj pa je izbrala vsak drugi dan v mesecu? Gospa nikoli ne reče ”neverniki“, ampak tisti ki še niso spoznali Božje ljubezni. Zaupala mi je ravno to poslanstvo, da molim za njih. Gospa pravi, da vsi mi, vsi ljudje, ki občutijo Gospo lahko spremenimo nevernike, toda samo z našo molitvijo in z našim zgledom. Pravi, da v naših molitvah na prvem mestu molimo za grešnike, ker če molimo za njih, molimo za našo bodočnost.

Ali so vas ta srečanja presenetila? Kako se je to zgodilo? Ko dobite deseto skrivnost se vam ne prikazuje več vsak dan ampak samo enkrat letno.

To me ni presenetilo, ker mi je Gospa že 1982 leta povedala, da bom imela videnje enkrat na leto, to je 18. marca in da bom imela izredna videnja.

Ali pri izrednih videnjih vidite Gospo kot 18. marca, ali je to samo govor srca?

Gospo vidim vedno kot jo vidim 18. marca. Največkrat jo vidim žalostno, in včasih s solznimi očmi, ker smo vsi mi njeni otroci; verniki in neverniki in njo kot mater boli srce za tistimi, ki niso spoznali Božje ljubezni.

Kaj Gospa govori svetu? Zakaj je Bog dovolil Mariji, da je spregovorila? Kaj Bog po Mariji želi od človeka?

Všeč mi je tole vprašanje:”zakaj je Bog dovolil Mariji, da je spregovorila svetu.“ Na 16. obletnico prikazovanj nam je Ona rekla:” Dragi otroci, z vami sem 16 let in to vam je dokaz, kako vas Bog ljubi.“ Tudi jaz zaključujem, da je tako dolgotrajno druženje naše drage nebeške matere samo dokaz koliko nam je Bog pripravljen dati, in koliko nas ljubi, da nam toliko časa dopušča, da je Marija z nami, da nam govori in nas spreobrača. To je zelo potrebno današnjemu svetu. Vse imamo, samo ljubezni nimamo. Gospa nas poučuje po molitvi in sporočilih, da se obrnemo k pravim stvarem, k Bogu ki smo ga pozabili, rožnemu vencu, spovedi, sveti maši in postu. Brez teh stvari ne bomo nikoli srečni in nikoli ne bomo imeli pravega miru.

Zakaj trajajo prikazovanja tako dolgo?

Vsi bodo razumeli zakaj tako dolgo. Jaz o tem sedaj ne morem govoriti. Meni se vedno zdi kratko. Ne morem razumeti, da Gospo vidim že dvajset let. Vsako srečanje z njo je kakor, da bi jo šele prvič videla.

Morda zato, ker vam je postala tako sorodna ta nebeška stvarnost v vsakdanjem življenju. Kako je pravzaprav živeti v tem svetu in z eno nogo biti že v nebesih?

Iskreno vam povem, če ne bi bilo Božje pomoči in da to nebi bila Božja volja, nebi mogli živeti normalno. Imam dve hčerkici in bi kot vsaka mati dala življenje za svoje otroke, toda v trenutkih, ki jih preživljam z Gospo one za mene, kot da nebi obstajale. V meni je samo želja, da me Gospa popelje s seboj. Ta primer sem vam dala, da dojamete kakšen je občutek biti z Gospo. Ko Ona odhaja začutim, da sem ostala na zemlji in to je taka bolečina, da jo vzdržim samo z molitvijo, z rožnim vencem v roki in močjo, ki mi jo Bog daje da lahko nadaljujem in izpolnjujem njegovo voljo.

To kar ste vi sedaj rekli o svojih hčerkicah, je isto Ivan rekel za svojo ženo in otroke. No, Mirjana kako vaša družina doživlja to dejstvo, da ste vidkinja, da vas je Bog na poseben način izbral? Kaj poreko vaši otroci ko vedo, da se boste srečala z Gospo?

Imam podporo pri svojem možu, ki je vedno z menoj. Razume me in mi je zares v veliko pomoč, ker brez njega polovico od vsega nebi mogla narediti. Moji otroci s tem odraščajo in razumejo to povsem normalno, kot da tako mora biti. Mislim, da nam Bog po naši skupni družinski molitvi pomaga.

Omenili ste družinsko molitev. Mnogi govorijo, da za to nimajo časa. Kaj bi priporočila mladim družinam?

Za nekaj kar si od srca želite se vedno najde čas. Spet ne živimo tako hitro, da se nebi mogli usesti in se posvetiti nebeškemu očetu, biti eno uro z njim in se mu zahvaljevati za vse, za vsako malenkost ki nam jo daje in daje nam toliko, da bi bila ena ura prekratka za molitev. Ne verjamem vsem tem ljudem, ki pravijo da nimajo časa. Mislim da je to pomanjkanje vere, pomanjkanje želje. Meni je žal za vse te ljudi in zato za njih molim.

Ali se je v katerikoli stvari vaše življenje spremenilo zaradi prejšnjih in sedanjih nadnaravnih izkušenj?

Kot večina deklet sem bila pred začetkom prikazovanj vzgajana v krščanskem duhu. Vsak večer se je molil rožni venec in postili smo se ob petkih. Že od malega sem naučena da je Bog na prvem mestu in potem vse ostalo. To mi je Gospa kot mati še bolj potrdila in me še več o tem naučila. Približala mi je dragega Boga ki nas ljubi. Približala mi je Jezusa, njegovo ljubezen in mi pomagala v spoznanju da imam zares vse na tem svetu. Če imaš Jezusa, imaš mir.

Povejte nam Mirjana kaj za to dvajseto obletnico Gospa pričakuje od svojega ljudstva in kaj posebej od nas župljanov?

Kaj lahko mati pričakuje od svojih otrok? Srečna je, če vidi da so našli srečo v življenju. To je tisto kar Gospa želi od nas. Mi smo lahko srečni samo, če sprejmemo njena sporočila. Prosila bi vse župljane in ostale brate in sestre, da molijo za tiste ki še niso spoznali Božje ljubezni, toda molijo naj na Gospejin način. Najprej naj začutijo ljubezen do njih, da jih občutijo kot brate in sestre in ne da jih obsojajo in kritizirajo. Enostavno, da jih ljubijo in molijo za njih. Na ta način bomo molili tudi za nas in obenem obrisali solze na svojem obrazu zaradi nevernikov.


<< Nazaj