Z zahvalo fra. Jozu Zovku je papež neslužbeno priznal Međugorje.

Listina, ki jo je osebno podpisal papež Janez Pavel II. s sporočilom fra Jozu Zovku:
"Iz srca vam pošiljam posebni apostolski blagoslov oče Jozo Zovko iz reda malih bratov in kličem nov izliv milosti in nebeških darov, da vas tudi v bodoče spremlja neprestana zaščita blažene Device Marije".
Listina je bila 22 avgusta 2002 iz strani poljskih romarjev izročena patru Jozu Zovku najbolj znanemu hercegovskemu frančiškanu.
Po končani sveti maši in nagovoru je k fra Jozu Zovku stopila neka žena in rekla, da mu mora sporočiti nekaj pomembnega v imenu vseh. Potem mu je dala nek papir. Vprašal je to ženo, kaj sploh pripoveduje, ker je ni razumel. Prevajalka mu je potem povedala, da je to Krystina Gregorezkya, ki pravi, da prihaja iz Vatikana. Tja se je vrnila v istem letalu s sv. Očetom, ko je bil na Poljskem. "To je za vas, to je priznanje, ki ga morate sprejeti, to je zahvala, ki prihaja iz Vatikana, ki jo je lastnoročno podpisal sv. Oče Janez Pavel II. Prinesla vam je osebni papežev blagoslov za vseh 21 let kar se je dobrega naredilo, za vsako besedo, za vsako delo, za vsako molitev, za vsako katehezo, za vsako žrtev, ki ste jo naredili, ko ste poučevali romarje in tudi nje, Poljake, za vso Cerkev. Zdaj sprejmite to zahvalo!" Potem so zapeli papeževo pesem in še eno drugo pesem. Fra. Jozo pa se je lepo zahvalil in se čudil.

Fra Jozo, ali veste, kdaj je papež prišel na to misel?

Tisti teden, ko je bil na Poljskem se je s svojim narodom veliko pogovarjal o Međugorju, o romarjih in tako se je odločil, da bo prav po Poljakih izročil to listino. Do zdaj sem dobil na stotine daril in zahval, toda niti ena se ne more primerjati s to. Prijetno sem presenečen.
To je v tem trenutku največ, kar je papež lahko storil. Bil sem srečen, a v tistem trenutku nisem mogel razumeti tega, kar danes vidim. To je zame praktično ne samo podpora ampak obenem priznanje Međugorja. Papež je to naredil javno, odkrito in prvič s svojim podpisom.
Ni mi poslal to priznanje za neko drugo aktivnost, ki jo imam kot duhovnik ampak točno za to, kar jaz delam zadnjih enaindvajset let in dva meseca. Papež v tem trenutku ne more narediti več, kot je naredil, ker prikazovanja v Međugorju še trajajo. On je s tem povedal, da prepoznava sadove in zdi se, da to, kar se dogaja, gre v svet - govori fra Jozo.
Zanimiv je detajl, ki slikovito opisuje odnos Svetega Očeta do Međugorja, še ne službeno priznanega od Cerkve: Papež je po kosilu s svojimi sodelavci razpravljal o tem. Tik pred podpisom se je ustavil in držaje pero v rokah rekel: "Potrebno je reči, posredovati to dobro, da je papež z njimi, da papež blagoslavlja, da se zahvaljuje za celi svet in za svoje Poljake."
Do frančiškana, ki je bil zaradi Međugorja preganjan in celo zaprt, se Cerkev opredeljuje s kritičnostjo in razumnostjo. Sam izjavlja, da se Cerkvi ne mudi. Nobena naglica ni potrebna v zaključku in opredeljevanjih, dokler prikazovanja še trajajo.

Zbral, prevedel in uredil Kornelij Vidmar

 

 

<< Nazaj