Cerkev je že zdavnaj izrekla svoje stališče do "nenavadnih" religioznih pojavov. Prikazovanja spadajo v področje "zasebnega" razodetja, zato Cerkev nikogar ne obvezuje, da mora verjeti vidcem, čudežem, sporočilom. Končna beseda o resničnosti prikazovanj pripada uradni Cerkvi. Cerkev da dokončno sodbo po preiskovanju in izpraševanju vidcev, njihovega fizičnega in duševnega zdravja, po raziskovanju samega trenutka srečanja z Gospo - ekstaze in po temeljitem pregledu sporočil, če so le ta v soglasju s Svetim Pismom. Zelo važno vprašanje so sadovi prikazovanj, ki morajo biti številni in prepoznavni. Sadovi so spreobrnjenja, molitvene skupine, duševna, duhovna in telesna ozdravljenja. Med duhovna ozdravljenja zaslužijo posebno pozornost novi duhovni poklici, ki so vzniknili po milosti prikazovanj. Treba je vedeti, da doslej še nobena prikazovanja niso bila tako strokovno preučena, kot prav ta v Međugorju.
Rezultati so presenetljivi in začuda zelo pozitivni.
Naj naštejem le nekaj najbolj vidnih strokovnjakov: največji mariolog prof. Dr. Rene Laurentin, največji teolog Hans Urs von Balthasar, Radogost Grafenauer, prof. Dr Ljudevit Rupčič, pater Dr. Ivan Duganđić, teistični parapsiholog Dr. Ludvik Stopar in drugi.

V Međugorju so delovale različne komisije najprej na nivoju škofije in kasneje na
nivoju jugoslovanske škofovske konference. Zelo znana je sledeča izjava jugoslovanske škofovske konference na zasedanju v Zadru od 9. do 11. aprila 1991.

IZJAVA
Škofje od samega začetka spremljajo međugorske dogodke po mostarsem škofu, po škofovski komisiji in komisiji škofovske konference Jugoslavije za Međugorje.
Na osnovi dosedanjih raziskav ne moremo potrditi, da gre za nadnaravne dogodke.
Medtem pa številna zbiranja vernikov iz različnih strani, ki v Međugorje prihajajo spodbujeni z verskimi in nekaterimi drugimi motivi, zahtevajo pozornost in pastoralno skrb predvsem mestnega škofa in z njim vseh drugih škofov, da bi se v Međugorju in in v povezavi z njim gojila zdrava pobožnost do Blažene Device Marije v skladu s cerkvenim naukom.
V ta namen bodo škofje izdali posebej prilagojene liturgično - pastoralne smernice. Prav tako bo komisija še naprej spremljala in raziskovala celotno dogajanje v Međugorju.

V Zadru, 10. aprila 1991 Jugoslovanski Škofje

V zvezi z zgornjo izjavo je kardinal Franjo Kuharič rekel:

"Mi škofje smo po triletnem komisijskem študiju sprejeli Međugorje kot romarsko pot, kot svetišče. To pomeni, da nismo proti, če nekdo časti Božjo Mater na način in v skladu s cerkvenim naukom in vero... Zato to prepuščamo nadaljnjem študiju. Cerkvi se ne mudi." ( Glas Koncila, 15.8.1993 )

Na kratko povedano izjava sprejema dejstvo Međugorja, razglaša ga za mesto molitve in zaupa ga skrbi duhovnikov in škofa, da bi vse ostalo v mejah katoliškega nauka, liturgije, pastorale in končno duhovnosti. Čeprav se raziskovanja nadaljujejo se nadnaravnost prikazovanj ne zanika. Monsignor Franc Perko, Beograjski nadškof je povdaril:
" Ni res, da iz dokumenta, ki so ga škofje izdali koncem novembra izrecno izhaja, da se ničesar nadnaravnega ne dogaja v Međugorju." Škofje so napisali: "non constat de supernaturalitate (nadnaravnost ni potrjena) ne pa " constat de non supernaturalitate", kar bi pomenilo "potrjeno je, da ni nadnaravno". To je ogromna razlika. Njihove izjave torej ne moremo razumeti kot definitivno in zaključeno, ampak je prepuščena nadaljnjemu razvoju. Msgr. Franc Perko Beograjski nadškof

Cerkev je torej glede prikazovanj previdna, saj je med njimi tudi veliko lažnih. Ker prikazovanja v Međugorju še trajajo mednarodna komisija ne daje nobenih uradnih in javnih izjav o izsledkih, ampak jih bo povedala šele po končanih prikazovanjih. Dotlej se ljudje lahko zbirajo na tem kraju in častijo Boga in nebeško Gospo, duhovniki lahko spremljajo svoje romarje in jih spovedujejo.
Papež z zanimanjem spremlja to dogajanje in čaka na izjavo, ki jo bo podala preiskovalna komisija.

Leta 1995 je uradni tiskovni predstavnik Vatikana Joachim Navarro Walls sporočil celemu svetu stališče Vatikana:

Vatikan nikoli ni rekel katoličanom, da nebi smeli obiskovati Međugorja. Škofom pa je sporočil, da v njihovih škofijah duhovniki ne morejo organizirati uradnih romanj, ker bi s tem potrdili kanonskopotrditev dogodkov, ki jih Cerkev še raziskuje. Ljudem ne moremo prepovedati romanj v Međugorje tako dolgo, dokler bi ne dokazali, da prikazovanja niso resnična. Ker to ni dokazano, gre lahko tja vsakdo, kdor želi iti. In če katoličan z dobrim namenom tam nekam odide ima pravico do duhovnega spremstva. Cerkev ne brani duhovnikom spremljati romanj, ki so jih organizirali laiki. Tajnik vatikanske kongregacije za nauk vere nadškof Tarcizio Bertone je ponovil: "Številna zbiranja romarjev v Međugorju zahtevajo, da Cerkev poskrbi za duhovno oskrbo. to se zgodi takrat, ko ljudje odidejo v skupini in povabijo s seboj duhovnika, da bi jih spovedal." Tiskovni predstavnik Svetega sedeža pa je k temu še pojasnil: " Žalosten sem, ker bi izjavo nadškofa Bertonea mogli razumeti preozko. Ali sta Cerkev in Vatikan kdaj rekla Međugorju NE!? Ne nista! " Je še potrdil Joachin Navarro Walls predstavnik tiska Svetega sedeža v Rimu.

PAPEŽ O MEDUGORJU

Besede, ki jih je sveti Oče večkrat izrekel niso končno službeno stališče Cerkve, so pa za nas zelo važne.
Korejski katoliški list "Katoliški časopis" je priglasil 11. novembra 1990 naslednji tekst, ki ga je napisal msgr. Angelo Kim predsednik škofovske konference Koreje: "V času zadnje sinode v Rimu so bili korejski škofje povabljeni na kosilo s papežem. Msgr. Kim je na poseben način rekel Sv. Očetu: Oče, po vaši zaslugi se je Poljska osvobodila komunizma... Papež je odgovoril: " Ne po moji zaslugi; to je delo Device Marije, kakor je rekla v Fatimi in Međugorju..."
Nagškof Kwangju mu je rekel: " V Koreji, v mestu Nađu, Gospa toči solze... Papež mu je odgovoril: " So škofje, kot v Jugoslaviji, ki so proti... potrebno je gledati na množice ljudi,ki to sprejemajo, številna spreobrnjenja... Vse to je v skladu z evangelijem, vsa ta dejstva se morajo resno pretehtati. (3. februarja 1991)
Skupini zdravnikov, ki se borijo za zaščito nerojenih otrok je 1. avgusta 1989 papež rekel: "Da, danes je svet izgubil smisel nadnaravnega. V Međugorju so mnogi iskali in našli ta smisel v molitvi, postu in spovedi."
Fraj Jozu Zovku je papež 20. julija 1992 rekel: " Skrbite za Međugorje, branite Međugorje, ne utrudite se, ustrajajte hrabro. Jaz sem z vami. Branite, sledite Međugorje!"
Vidkinji Mirjani Soldo je papež v privatnem razgovoru zaupal: "Če nebi bil papež, bi že bil v Međugorju in tam spovedoval. (1987. leta)
Msgr. Maurillo Krieger škof Florianopolisa (Brazilija) je bil v Međugorju štirikrat. Prvič 1986., potem 1987. Takole je povedal: "1988. sem bil z osmimi škofi in triintridesetimi duhovniki na duhovnih vajah. Preden smo odšli iz Rima smo s papežem koncelebrirali Sv. Mašo. pred mašo nam je Sv. Oče rekel, brez da bi ga kdo kaj vprašal:"Molite za mene v Međugorju."
Ob neki drugi priliki sem rekel papežu: "V Međugorje grem četrtič. Papež se je melo zbral in rekel: "Međugorje, Međugorje je duhovni center sveta. Istega dne sem se med kosilom pogovarjal z drugimi brazilskimi škofi in potem rekel papežu: "Svetost, ali lahko rečem vidcem v Međugorju, da jim vi pošiljate svoj blagoslov?" Odgovoril mi je:" Da, da in me objel."
Nadškof iz Paragvaja, msgr Felipe Santiago Benetez je novembra 1994 vprašal Sv. Očeta ali se lahko izda odobrenje, da se verniki zbirajo v duhu Međugorja, posebno še z duhovnikom iz Međugorja? Sveti Oče je odgovoril: "Odobri vse kar se nanaša na Međugorje."

Posebno sporočilo, ki ga je po vidkinji Mariji Pavlovič - Lunetti nebeška Gospa dala za Svetega Očeta Janeza Pavla II. v Međugorju 25. avgusta 1994.

"Draga djeco!
Danas sam s vama sjedinjena na poseban način, moleči za dar nazočnosti mog
ljubljenog sina u vašoj domovini. Molite, dječice, za zdravje moga najdražeg sina, koji trpi, a kojeg sam izabrala za ova vremena. Ja molim i zagovaram pred svojim sinom Isusom,da se ostvari san, koji su imali vaši oci. molite, dječice,na poseban način, jer sotona je jak i želi uništiti nadu u vašem srcu.Ja vas blagoslivljem. Hvala vam što ste se odazvali mom pozivu!

Kar v slovenščini pomeni:

"Dragi otroci!"
Danes sem na poseben način združena z vami, ko prosim za dar navzočnosti mojega ljubljenega sina v vaši domovini. Otročiči, molite za zdravje mojega najdražjega sina, ki trpi, a sem ga jaz izbrala za te čase. Molim in prosim mojega sina Jezusa, da uresniči sen vaših očetov. Molite, otročiči na poseben način, kajti satan je močan in hoče uničiti upanje v vašem srcu. Blagoslavljam vas!
Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu."

Prevedel, uredil in sestavil: Vidmar Kornelij

<< Nazaj