POSLANICA PAPEŽA LEONA XIV. udeležencem 36. mladinskega festivala Medžugorje, 4.–8. avgusta 2025
Dragi mladi,
Vesel sem, da se lahko obračam na vas s poslanico ob 36. mladinskem festivalu, ki vas, kot vsako leto, združuje v Medžugorju. Prihajate iz mnogih držav sveta: prisrčno vas pozdravljam s pozdravom vstalega Gospoda: »Mir z vami!«
Te dni ste razmišljali o geslu, izbranem za ta festival: »Pojdimo v hišo Gospodovo« (Ps 122,1). Ta vrstica nam govori o poti, o želji, ki nas žene k Bogu, k njegovemu prebivališču, kjer smo lahko resnično doma, ker nas čaka njegova ljubezen. Kako lahko gremo proti hiši Gospodovi, ne da bi zašli v napačno smer? Jezus nam je rekel: »Jaz sem pot« (Jn 14,6): on sam nas spremlja, vodi, krepi na naši poti. Njegov Duh nam odpira oči in nam kaže tisto, česar sami ne bi mogli razumeti.
Na življenjski poti nikoli ne hodimo sami. Naša pot je vedno prepletena s potjo nekoga drugega: ustvarjeni smo, da se srečamo, da hodimo skupaj in da odkrijemo skupni cilj. Zato z veseljem delim z vami misel svetega Avguština, ki ne govori o Gospodovi hiši kot o oddaljenem cilju, temveč oznanja veselje skupnega potovanja, kot ljudstvo na romanju: »Pojdimo, pojdimo!« Tako govorijo med seboj in ustvarjajoč plamen drug za drugega tvorijo en plamen. In ta enotni plamen, rojen iz tistega, ki govori, prenaša na drugega plamen, s katerim gori« (sv. Avguštin Avrelij, Enarrationes in Psalmos, PL 37, str. 1619). Kakšna čudovita podoba! Nihče ne hodi sam: drug drugega spodbujamo, drug drugemu pomagamo. Plameni naših src se združujejo in postanejo en velik plamen, ki osvetljuje pot. Vi, dragi mladi, niste osamljeni romarji. To pot k Gospodu opravljamo skupaj. To je lepota vere, ki jo živimo v Cerkvi.
V naših vsakodnevnih srečanjih se skupaj podajamo na romanje proti Gospodovi hiši. V tem smislu, dragi prijatelji, dobro veste, da živimo v vse bolj digitalnem svetu, kjer nam umetna inteligenca in tehnologija ponujata nešteto priložnosti. Ne pozabite: noben algoritem ne more nadomestiti objema, pogleda, resničnega srečanja, tako z Bogom kot s prijatelji in družino. Spomnite se Marije – tudi ona se je odpravila na zahtevno pot, da bi srečala svojo sestrično Elizabeto. Ni bilo lahko, a ji je uspelo in to srečanje je prineslo veselje: Janez Krstnik se je veselil v maternici svoje matere, saj je v maternici Device Marije prepoznal živo Gospodovo navzočnost. Zato vas po Marijinem zgledu spodbujam, da iščete resnična srečanja. Veselite se skupaj in ne bojte se jokati s tistimi, ki jokajo, kot nam pravi sveti Pavel: »Veselite se s tistimi, ki se veselijo, jokajte s tistimi, ki jokajo« (Rim 12,15).
V Medžugorje ste prišli iz mnogih narodov in morda se vam zdi, da sta jezik ali kultura kot ovira, s katero se je treba srečati: bodite pogumni. Obstaja jezik, ki je močnejši od vsake ovire, in to je jezik vere, ki ga hrani Božja ljubezen. Ste udje njegovega Telesa, ki je Cerkev: srečujte se, spoznavajte se, izmenjujte izkušnje. Le tako bomo, ko bomo hodili skupaj, se podpirali, osvetljevali drug drugemu pot, dosegli Gospodovo hišo. Kakšno veselje je vedeti, da smo dobrodošli v Očetovi hiši, da nas je sprejela njegova ljubezen in da ne smemo hoditi sami, ampak skupaj!
Če kdo od vas na tem življenjskem romanju čuti poseben klic k posvečenemu življenju ali duhovništvu, vas spodbujam, ne bojite se odzvati. Ta klic, ki ga čutite odmevajoče v sebi, prihaja od Boga, govori našim srcem. Prisluhnite mu z zaupanjem: Gospodova beseda nas dejansko ne bo le resnično osvobodila in osrečila, ampak nas tudi pristno izpolnila kot ljudi in kot kristjane.
Dragi mladi, ko vsakega od vas zaupam blaženi Devici Mariji, Kristusovi materi in naši materi, vas spremljam s svojo molitvijo. Naj vas presveta Devica Marija spodbuja in vodi na življenjski poti, da boste postali glasniki miru in upanja.
Vsem iz srca podeljujem svoj apostolski blagoslov.
Castel Gandolfo, 9. julij 2025
Papež Leon XIV.